sreda, 16. november 2016

Kako nagraditi svoje zaposlene

Kako lahko s čim manjšimi stroški nagradite svoje zaposlene ob koncu leta?

Kaj je za delodajalca ali zaposlenega najugodnejše? 

Motivacija izvira iz notranjega in zunanjega poriva, ki posameznika sili  k, z delom usmerjenim vedenjem. Zakaj ne bi »božiček« te motivacije tudi spodbujal! To si je namreč  vlada z letošnjo spremembo Zakona o dohodnini tudi predstavljala. Ali je res tako?

Zadnja sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2 Ur.l  63/16) je tako v 44. členu dodala določene oprostitve pri izplačilu poslovne uspešnosti. Takšno izplačilo je po novem oproščeno plačila akontacije dohodnine, prispevke za socialno varnost pa še vedno ohranja. Oprostitev akontacije dohodnine lahko delodajalec uveljavlja do višine 70 % zadnje znane povprečne plače ( cca 1000-1100 EUR bruto).

V praksi pomeni da je,v kolikor delodajalec izplačuje pretežno minimalno plačo,  ob istem izplačilu njegov prihranek okvirno 130 € na zaposlenega na letnem nivoju. Pri  tistih s povprečno plačo   pa okvirno 210 €.

Vprašanje je ali je takšen prihranek za delodajalca sploh zanimiv in bo tako bolj velikodušno nagrajeval svoje zaposlene.  

Dne 15.11.2016 je na spletni strani FURS objavljeno gradivo, ki problematiko izplačil poslovne uspešnosti obravnava. Povezava!

Nagrajevanje za poslovno uspešnost opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, ki tako določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost. Vendar mora biti slednje dogovorjeno s kolektivnimi pogodbami ali s pogodbo o  zaposlitvi. V praksi poznamo trinajsto plačo, božičnico ali letno nagrado. 

Nagrada za poslovno uspešnost (trinajsta plača, božičnica, letna nagrada)
Dogovorjena mora biti vnaprej v kolektivnih pogodbah, splošnih aktih podjetja ali v pogodbi o zaposlitvi.  Predstavlja sestavni del plač, zato nosi s sabo vso obdavčitev;  akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost. Od 1.1.2017 dalje je do višine 70 % zadnje znane povprečne plače, oproščena obračuna in plačila akontacije dohodnine. Pri tem mora delodajalec izpolnjevati naslednje pogoje:

Pravica do izplačila je določena v splošnih aktih delodajalca, s katerimi so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi pravico do izplačila  (pogoji morajo biti določeni enotno za vse delavce) ali
pravica do izplačila je opredeljena v kolektivnih pogodbah, v katerih so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila.

Opredelitev pravice do izplačila poslovne uspešnosti samo v pogodbi o zaposlitvi, ni dovolj!!!

Izplačilo poračuna povračila stroškov za prehrano med delom

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa maksimalno višino še »neobdavčenega« izplačila povračil stroškov za prehrano (6,12 EUR /dan).
Delodajalci skladno s kolektivnimi pogodbami zagotavljajo dnevno višino povračila tudi v nižji vrednosti od maksimalne, lahko pa nudijo topli obrok.

Kdaj lahko izplačajo nagrado v obliki poračuna povračila stroškov za prehrano ob koncu leta?
Podjetje mora izkazati utemeljene razloge za neizplačilo polnega zneska. Eden izmed utemeljenih razlogov je lahko tveganje za insolventnost delodajalca v primeru plačevanja prehrane do maksimalne višine že med letom.

Ministrstvo za finance je pojasnilo, da takšno izplačilo lahko ostane neobdavčeno, a le ob pogojih:
da je višina stroškov za prehrano med delom kot pravica iz delovnega razmerja določena v kolektivni pogodbi, aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi,
da je do časovnega zamika izplačila dela povračila stroškov za prehrana prišlo zaradi utemeljenih poslovnih razlogov na strani delodajalca.

Tudi FURS v pojasnilu 4210-200/2010 pojasnjuje, kako podjetje dokazuje, da takšno izplačilo ni navidezen davčni posel.

Razlika v plačilu regresa

Maksimalna višina regresa od katerega se prispevki za socialno varnost ne plačujejo,  je 70 % povprečne plače za predpretekli mesec zaposlenih v RS. Do te višine se plačuje le akontacijo dohodnine.  Če delodajalec med letom izplačuje nižji regres za letni dopust, ima možnost do višine 70 % doplačati  regres.
Pozor! Takšna višina regresa mora biti opredeljena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v kolektivni pogodbi.

Boni za lastne izdelke ali storitve

Podjetja se lahko odločijo, da zaposlenim podarijo bone za lastne izdelke, storitve ali izdelke, storitve drugih podjetij.
V primeru podaritve lastnih izdelkov ali storitev je podjetju povrnjen neto prihodek. V primeru podaritve izdelkov drugega podjetja, pa je prihranek na morebitnem popustu zaradi večjih količin (pri obdavčitvi).  Zaposlen vsekakor prejme izdelek ali storitev po 100 % vrednosti.

Nagrade ob koncu leta, ki niso boniteta

Darilo otroku delojemalca v mesecu decembru do višine 42 EUR je neobdavčeno (starost otroka do 15 let). Izplačilo je tudi v celoti davčno priznan strošek.
Bonitete do 13 EUR mesečno niso obdavčene, v primeru, da se ne izplačujejo redno in pogosto ter zadevajo delovno razmerje.

Delodajalci in njihovi zaposleni že vrsto let čakate na ugodnejšo zakonodajo na področju nagrajevanja za uspešno poslovno leto.  Letošnja sprememba zakonodaje je ta pričakovanja bolj malo zadovoljila. Učinki na strošek delodajalca so minimalni in se v resnici poznajo le pri višjih dohodkih.  
Vendar, če  želite nagrajevati in motivirati svoje zaposlene, imate še vrsto drugih možnosti. Mogoče dodaten dopust, nakup službenega telefona ali računalnika ( ta ni boniteta).
Nekateri zaposleni se radi izobražujejo, drugim je všeč aktivno delovno mesto. Mogoče jih lahko nagradite z dodatnimi možnostmi izobraževanj ali službenimi potovanji.