Kaj storiti v primeru, da delodajalec ne izplačuje plač ali ne plačuje prispevkov in davkov?

Področje medsebojnih razmerij med zaposlenimi in njihovimi delodajalci še vedno spremlja veliko kršitev.  Velikokrat se dogaja, da delodajalci ne izročajo zaposlenim plačilnih list. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)  delodajalcu nalaga, da na izplačilni dan delavcu  izroči pisni obračun – plačilno listo, ki jo oba podpišeta.  Podpis služi kot dokaz, da je delodajalec  plačilno listo izročil delavcu.  V 217. členu  ZDR-1 je za delodajalca, ki delavcu ne izroči pisnega obračun, določena globa od 3.000 do 20.000 EUR. Plačilna lista je namreč verodostojna knjigovodska listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo, kadar mu plače niso izplačane.  Plača mora biti izplačana na plačilni dan, ki je najkasneje 18. dan po  preteku plačilnega obdobja (meseca).

Dogovorjena plača med delavcem in delodajalcem pa ni samo plača, ki je izplačana, ampak tudi vsi davki in prispevki ter povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo, dnevnice…). Davki in prispevki se obračunajo in jih mora delodajalec plačati na dan izplačila plače.

Neplačevanje plač in neplačevanje prispevkov  je nedovoljeno in kaznivo dejanje (196. člen Kazenskega zakonika pod naslovom »Kršitev temeljnih pravic delavcev«).  Neplačevanje prispevkov, neizplačevanje plač ter neoddajanje obračunov  je še vedno pereč problem in je posledica poslovne in  osebne kulture v naši državi.

Delavec, ki sumi, da mu delodajalec ne plačuje prispevkov  lahko na spletni strani eDavki sam ali preko pooblaščenca vloži  »Vlogo  za razkritje podatkov o plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja« . Prav tako imajo delavci možnost za del prispevkov iz zdravstvenega zavarovanja preveriti ali mu jih delodajalec plačuje (povezava).

Poudariti je treba, da so prispevki za socialno varnost del plačila za opravljeno delo in tako last delavca, prav tako pa omogočajo uveljavljanje pravic iz naslova obveznega zavarovanja.  Posledice neplačevanja prispevka pomeni, da se le ti ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove in tako povzročijo nižjo pokojnino, pokojninska doba pa se vseeno prizna.  Za del neplačanih prispevkov, ki zadevajo zdravstveno zavarovanje, pa lahko zavarovanci uveljavljajo le nujno zdravljenje.

Pomembno je, da v primeru suma na neplačevanje prispevkov,  delavec to dejstvo takoj prijavi ustreznemu organu, lahko tudi anonimno (povezava).

Kadar se delavcu dogajajo takšne nepravilnosti  lahko poda delodajalcu tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi:

– mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,

– mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,

– mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,

– mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,

– delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,

– delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,

– mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,

– delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom ZDR-1.

Delavec mora delodajalca pisno obvestiti o kršitvah, ter zahtevati njihovo odpravo. O tem mora obvestiti tudi Inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh dneh ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec v 30. dneh poda izredno odpoved.

Delavec je v primeru izredne odpovedi upravičen do odpravnine, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.  V primeru izredne odpovedi ni odpovednega roka, ampak odpoved začne veljati takoj.